Najrajši in najprej sem žena in mama.
Poročna in družinska fotografinja. Tudi slovenistka in umetnostna zgodovinarka. 

Veliko reči imam rada. Naj poskusim nanizati nekaj posebej ljubih. 

Rada okušam in se veselim lepote odnosov, oblik, barv in velikih malenkosti. Rada sem občudovalka in iskalka lepote. Rada sem sogovornica o marsičem, rada prisluhnem in gledam v oči, najraje z veliko skodelico vroče kave v rokah.
Rada sem družabnica besedam. Rada jih izbiram in prebiram. Rada si obujem popotniške čevlje in raziskujem.
Rada imam običajne dneve brez načrtov, knjigarne, osupljive razglede in sončne zahode, fin vpojen papir in dobra pisala, navihane poglede in dobronameren sarkazem.

Velik privilegij je, kadar me spustite medse s fotoaparatom v roki. Lepo mi je opazovati nevidne niti, ki otipljivo pletejo vaše zgodbe. Medtem ko v meni in okrog mene sobiva toliko različnih svetov, mi je v sladko veselje,
ko kakšnega ujamem v objektiv. Pravzaprav se v tem skriva nadvse ganljivo početje!

Veliko mi je podarjeno in trudim se, da ob tem gojim vse večjo hvaležnost. Kar in kolikor zmorem, si želim dati naprej, tudi, kadar fotografiram. Fotoaparat v mojih rokah ni naključje in hvaležna sem, da me je življenje obdalo s srčnimi ljudmi, ki me podpirajo in spremljajo tudi na tej poti.

Navdihi, ti drobni veliki blagoslovi! Ko jim pustim obstajati, se znajdejo marsikje.
V drobnem, vsakdanjem, vmesnem, v času, ki mu večkrat pravim kar »medtem ko«.

Medtem ko.

Večino življenja preživimo v »medtem ko.« Vse pomembne reči se zgodijo medtem ko …

Izziv je biti dom vmesnosti, izziv jo je ujeti.

Fotografija to zmore. Zmore ujeti lepoto vmesnosti, jo ukrasti času in jo objeti v spomin.

Zato tako rada to počnem.

Fotografiram.